Kaj je hitrost prebave?
Najboljši pokazatelj, kako fit je tvoja prebava, je hitrost prebave ali tranzitni čas. To je čas, od takrat, ko poješ hrano, da jo tvoje telo prebavi in izloči.
2 enostavna načina
Hitrost lahko izmeriš na več načinov. Meni sta blizu dva, če pa imaš v rokavu še kakšen trik, mi piši in ga z veseljem preberem ter delim (s tvojim dovoljenjem seveda :))
1. Pojej rdečo peso
Zabeleži si čas, kdaj si jo pojedel in počakaš, kdaj bo tvoj kakec temnejše barve (bolj rdeče barve). Čisto normalno je, da rdečo barvo prej opaziš v urini.
2. Pojej koruzo
Zanimivo je, da lahko notranjost koruze prebavimo. Kar opazimo v porcelanastem prestolu, je koruzna lupina. Ta je sestavljena iz celuloze, kar naši encimi in bakterije ne morejo razgraditi.
Naše telo in črevesne mikroprijateljice bakterije težje razgradijo hrano, ki vsebuje veliko vlaknin. Sem spadajo še kosmiči, semena in oreščki.
Zakaj je to pomembno?
Ugotovili so namreč, da tisti, ki imajo krajši tranzitni čas, so bolj zdravi in imajo v boljši formi črevesni mikrobiom.
Če imaš dobro prebavo, je tudi odziv na hrano boljši. To pa opaziš tako, da imaš tudi manj maščobne okoli trebuha.
Kakšen je najboljši čas?
Popolnoma normalno je, da je ta čas med 24 ur in 72 ur. Na hitrost vpliva več dejavnikov: telesna dejavnost, prehrana, starost, spol, hormoni (moški ste malo hitrejši; ženske imamo zaradi progesterona lahko daljši čas, kot moški) in določena zdravila.
Določene raziskave celo navajajo, da če imaš hitrejši čas, torej pod 24 ur, je to znak zelo raznolikega črevesnega mikrobioma. Brez skrbi, pomembna je doslednost. Če je redno obiščeš porcelanasti prestol po 36 urah, je to lahko popolnoma normalno zate.
Če te skrbi za prebavo, se je najbolje posvetovati z osebnim zdravnikom, ki najbolje pozna tvoje zdravstveno stanje.
Nasveti za hitrejši čas prebave
Dejansko so to nasveti za boljši kakec. :) Da prideš do hitrejšega časa prebave se lahko uporabiš sledeče trike:
- pojej več hrane, ki vsebuje vlaknine (hrana, zelenjava, oreščki, semenke, polnozrnata žita, stročnice);
- poskrbi za zadosten vnos tekočine;
- športna aktivnost (tudi malo hitrejši sprehod šteje);
- dovolj spanca;
- uživanje fermentirane hrane (kefir, jogurt ipd.);
- uravnavanje stresa (npr. meditacija, joga ipd.).